Vrtne savne

Vam v hiši primanjkuje prostora za savno? Postavi si jo kar na vrt! Odlična rešitev za vse, ki iščete ugodno in funkcionalno savno.

ON.savne

Vrtne savne

Zunanja finska savna izgleda kot velikanski sod, izdelan iz 42mm debelih smrekovih elementov in prekrit z bitumensko kritino. Gre za produkt, ki ga v celoti dokončamo v delavnici in vključuje vse kar potrebujete: dve klopi (na vsaki strani ena) izdelani iz jelše, električni grelec ali gorilnik na drva ter dimnik.

Vrtna savna je odlična priložnost za zdravo sprostitev po napornem delavniku. Je način, da si ob koncu tedna ponovno »napolnite baterije« . Ko stopite v savno odmislite vse skrbi, težave in v trenutku postanete dobre volje.

 

Dizajn – »takega nima še nihče!«

Prenosna zunanja savna je na tržišču skoraj unikatni izdelek, saj je oblikovana v povsem novem in edinstvenem stilu. Od večine običajnih savn s kvadratnimi vogali, nam sodasta oblika omogoča boljše kroženje zraka, to pa je v primerjavi s tradicionalnimi savnami velika prednost. Volumen, ki ga mora grelec v vrtni savni segreti je zaradi oblike kar 23% manjši od klasičnih savn. To nam omogoča, da se vrtna savna segreje prej, s tem pa zmanjšamo stroške delovanja.

Lesena tla so še ena od prednosti v primerjavi s tradicionalnimi savnami, ki imajo tla izdelana iz betona. Lesena tla se segrejejo hitreje, toplota in vlaga pa sta po prostoru razporejena bolj enakomerno.

Ekipa izkušenih mizarjev v našem podjetju se vsakemu izdelku iz naše proizvodnje posveti maksimalno, zato je izdelava natančna. Izdelkov ne proizvajamo serijsko na tekočem traku! Rezultat je elegantna in estetsko oblikovana sodčasta finska savna, ki ponuja dolgoletno uživanje, zdravilne učinke in popolno sprostitev.

Vrtna finska savna se na temperaturo 80°C segreje v eni uri, za optimalno temperaturo 100°C  pa sta potrebni 2 uri. Prostor je zaradi oblike soda dobro izkoriščen, saj lahko v relativno majhnem prostorskem volumnu uživa več oseb hkrati. Savno dostavimo že dokončano in jo v nekaj minutah postavimo praktično kamorkoli, edini pogoj je ravna podlaga.

Tehnične informacije:

Debelina oboda: 41mm
Material oboda: smreka
Les klopi: jelša

Osnovna oprema:

-          ogrodje savne

-          klopi izdelane iz Jelše

-          peč na drva ali električno energijo

-          dimnik iz nerjavečega jekla

-          vrata iz kaljenega stekle

-          zaščitna plast katranskega olja

 

Prednosti naših zunanjih finskih savn:

  1. Premišljena izdelava: zaradi sodaste oblike je glede na uporabno površino volumen majhen, zato je izkoristek savne boljši od klasičnega sistema.
  2. Inovativnost: nov izdelek, ki ga ne ponuja še nihče v Sloveniji!
  3. Enostavna postavitev: savno vam v nekaj minutah z dvigalom postavimo na želeno lokacijo, saj se dostavi že dokončana.
  4. Široka ponudba: zunanje vrtne savne so na voljo z električno pečjo ali s pečjo na drva v različnih dimenzijah in dizajnih.
  5. Neodvisna od inštalacij: vrtno savno lahko postavite kamorkoli, ne da bi vlekli električne kable, saj ponujamo tudi možnost peči na drva.
  6. Lesena tla: dno kadi je prav tako izdelano iz lesa, kar pripomore k hitrejšemu segrevanju in manjšim izgubam.
  7. Zdravje: pomaga pri revmatičnih obolenjih, odpravljanju mišičnih krčev, bolečin v hrbtu, lajšanje bolečin pri zlomih in izvinih, odpravljanju vnetij in oteklin, glavobolih, pomaga pri hujšanju…
  8. Zmanjšajte stres: odmaknite se od težav in skrbi po napornem dnevu.

 

Navodila za pravilno uporabo finske savne:

  1. Savne se uporabljajo ne glede na letni čas, saj funkcionalnost od zunanje temperature  in vlage ni odvisna. Priporočamo, da savno uporablja enkrat ali dvakrat tedensko. Tako lahko dosežete učinkovitost savnanja.
  2. Predlagamo, da se pred vstopom v savno oprhate in se dobro obrišete z brisačo. S telesa boste odstranili neprijetne vonjave, koža pa bo navlažena.
  3. Odstranite nakit, saj vam lahko povzroči opekline.
  4. Za začetek predlagamo nižjo temperaturo, ko pa se nanjo navadite, lahko temperaturo povečate.
  5. Ko v savno stopite prvič, v njej ne bodite predolgo – za prvič  je 8 do 12 minut dovolj
  6. Ko se dovolj ogrejete, lahko savno za nekaj časa zapustite in se počasi ohladite. Pri ohlajanju pomagata hladna prha ali bazen, lahko pa se le usedete v prostor s sobno temperaturo.
  7. Po krajšem počitku lahko s savnanjem nadaljujete, vendar ne pozabite na hidracijo ( voda ali čaj).

Uporabni nasveti za pravilno savnanje

Potenje, je odgovor organizma na pregrevanje

Naj ne bo odveč še nekaj misli, ki so povezane s fiziologijo. Po tem, ko se je dvignila temperatura kože na 40°C , se zlagoma začno ogrevati tudi notranji organi. To je trenutek, ko nastopi potenje – obrambni mehanizem organizma. Temperatura notranjih organov enakomerno raste ves čas, ko smo v savni. Periferna kri, ki se ogreva v kožni povrhnjici, prenaša toploto k notranjim organom. Srce začne v savni utripati hitreje, čeprav tega ne zaznavamo, saj vse bolj vroča povrhnjica kože potrebuje vse več krvi za ohlajanje. Tako znaša normalni minutni volumen srca v normalnih razmerah od 4 do 6, v savno pa naraste na 9 do 10 litrov na minuto. Meritve so pokazale, da je pretok krvi večji pri ženskah, kot pri moških, ker si razlagajo kot bolj smotrno srčno žilno reakcijo ženskega organizma. Pospešen utrip srca še ne pomeni, da je srce preobremenjeno. Skuša samo zadovoljiti naraščajoče potrebe po krvi v koži.

V savno s praznim želodcem

Kardiologi zatrjujejo, da zdrava srčna mišica tem potrebam zlahka zadosti. Toda, poudarjajo, vselej je treba imeti pred očmi pravilo, da lahko nastopijo težave, če se v organizmu med savnanjem pojavi še kakšen velik porabnik krvi – recimo prebavni trakt po izdatnem kosilu. V takem primeru je velika verjetnost, da bo prišlo do stresa. Zato je treba upoštevati navodilo, da vsaj uro in pol po hranjenju vstop v savni ni primeren. Zdravim osebam pospešeno kroženje krvi oziroma povečan tempo srca ne škoduje, seveda pa se v savni pokažejo morebitne fiziološke napake v organizmu, ki v normalnih razmerah ne pridejo do izraza. Iz zdravstvenega zornega kota, se torej zastavlja vprašanje ali je savnanje zdravo? Odgovor ni težko najti v doslej razloženem. Ko savnisti pripovedujejo, zakaj uživajo v savni, pa je sklep skoraj nedvoumen. Savna je tako priljubljena predvsem zaradi svojih kasnejših pozitivnih učinkov. In če je temu tako, potem lahko trdimo, da savna pozitivno učinkuje na organizem.

Kako dolgo ostati v savni?

Kot smo že dejali, je od vsakega posameznika odvisno, kako dolgo bo ostal v savni. Velja pravilo, ki se ga podzavestno oprijemamo kar sami – prvo savnanje naj bo kratko, od 8 do 12 minut, v naslednjih dveh ali treh krogih pa so obdobja ogrevanja in mirovanja po ohlajanju daljša. Tudi prha in potop v bazen s hladno vodo lahko traja nekaj trenutkov dlje. Še vedno poudarjamo, da je najbolj pomemben notranji občutek, ki narekuje, za kakšen tempo in intenzivnost temperaturnih sprememb se bomo odločili. Suhi ljudje se v savni hitreje pregrejejo, debelejši pa potrebujejo za ogrevanje več toplote in zato ostajajo v savni dalj časa. Pri ohlajanju je podobno – debelejši potrebujejo več časa. Čutijo, da jim bolj ustreza nekoliko daljše  namakanje v hladni vodi. Zaradi notranjega občutka se le redko dogaja, da bi se družba izkušenih savnistov obnašala kot skupina tudi med ogrevanjem in ohlajanjem. Posameznik se prilagaja svojemu notranjemu občutku. Kot skupina vstopajo in zapuščajo savno samo začetniki, da bi premagali zadrego, vendar pa v  takih primerih manj vzdržljivi člani skupine prenašajo nasilje bolj utrjenih.

Zakaj vrtoglavice?

Pogosto se pojavljajo vrtoglavice – tudi pri povsem zdravih ljudeh. Zaradi razširjenja kožnih žil in s tem povezanega manjšega upora perifernega žilja se zmanjša diastolični krvni tlak. Kot reakcija se občutno pospeši utrip. Vrtoglavica se pojavlja pri ljudeh z motnjami pri uravnavanju obtočil in nagnjenosti k nizkemu krvnemu tlaku. Pojavi se tudi občutek tesnobe in pride lahko tudi celo do kratkotrajne izgube zavesti. Čeprav smo govorili, da se savnanje individualno dejanje in se ljudje težko ujamejo v istem ritmu ogrevanja in ohlajanja, pa je zaradi takih možnosti vendarle priporočljivo, da savno obiskujejo znanci, ki se med seboj poznajo ter vedo, kakšne reakcije so možne, in zato vsaj z enim očesom pazijo drug na drugega. Pri prestopu iz vročega v mrzlo okolje pride do nasprotne reakcije – do hitrega povečanja krvnega tlaka. To pomeni, da morajo ljudje, ki imajo visok krvni tlak, za ohlajanje uporabiti počasnejšo in predvsem temperaturno manj kontrastno pot – podaljšati obdobje od savne do prhe na nekaj minut in jih izrabiti za ohlajanje v zračni kopeli; uporabiti primerno temperaturno vodo, predvsem pa naj se izognejo bazenu s hladno vodo. Zanimiva je razlaga, da ljudem z nizkim in visokim krvnim tlakom lahko dolgotrajna uporaba savne tudi koristi. Sčasoma se organizem oziroma žilje prilagodi temperaturnim spremembam in prehajanje iz toplega v mrzlo prispeva utrditvi mehanizmov, ki urejujejo krvni tlak. Razlago je treba jemati z zadržkom, saj vemo, da so nekateri vzroki za zvišan krvni tlak take narave, da jih ni mogoče odpraviti kar tako. Morda bi slednje veljalo za zvišan krvni tlak, ki je nastopil zaradi različnih stresov.

Doslej smo malo govorili o znojenju in odpravljanju škodljivih telesnih produktov. Znojenje – posledica pospešenega kroženja krvi ob sproščenem perifernem žilju – je izredno učinkovita in koristna telesna reakcija, vendar pa mu mnogi pripisujejo prevelik pomen. Res se s potom odplavljajo nekoristni in škodljivi telesni produkti, seveda pa se s savnanjem ni mogoče popravljati posledic napak, ki si jih posameznik nalaga dan za dnem. V mislih imamo alkohol, zastrupljanje z nikotinom, nezdravo in preobilno prehrano, pomanjkanje gibanja itd.

Premalo se zavedamo, da je koža pomemben izločevalni organ, prav tako kot ledvice, kjer se predelujejo telesni sokovi. Za svoje delovanje potrebujejo precej tekočine. Ker v savni med znojenjem izgubimo od 400 do 800 gramov vode, lahko pa tudi do dva litra, ter mineralne snovi, je priporočljivo, da med savnanjem uživamo tekočino. Tako bomo organizmu pomagali, da bo lažje prebrodil sicer kratkotrajno obdobje intenzivnih sprememb.

Kaj piti?

Večina poznavalcev savne se strinja, da alkohol v savni ni primerna pijača. Priporočajo ne preveč sladek čaj. Zanimivo je, da bi, glede na dogajanje v organizmu, bolj ustrezala hladna pijača, ki bi pomagala pri ohlajanju, toda večina obiskovalcem z veseljem sega po toplih in celo vročih čajih. V zmernih količinah priporočajo tudi pivo. Zdravstveno osveščeni poznavalci savne so navadno bolj pozorni na fiziološke učinke savnanja. Pomembno se jim zdi sprotno pitje tekočine, da bi zavarovali ledvice. Vemo, da je občutek žeje značilen pokazatelj ravnovesja tekočinskih razmerij v telesu. Vendar pa je obdobje intenzivnega izločanja pota v savni razmeroma kratkotrajno in občutek žeje je pogosto posledica drugačnih vzrokov – pogleda na soseda, ki sreba pivo ali sok… v savnah, kjer pijače niso dostopne se nihče ne pritožuje zaradi pretirane žeje.

Bolezen in savna

Če bi se zgledovali po Fincih, je savna univerzalno pribežališče vseh, ki bi se radi sprostili. Zato iz zdravstvenega stališča savne ne odsvetujejo skoraj nikomur, seveda pa ni treba posebej poudarjati, da za ljudi z nalezljivimi in kožnimi boleznimi, za izrazite srčne bolnike ter ljudi, ki imajo tuberkulozo, raka, epilepsijo, vročinske bolezni ali gripo ni primerna.

Z mnogimi drugimi kroničnimi obolenji pa se, ob dodatni zaščiti, vanjo lahko podamo. Dodatna zaščita je predvsem zmernost pri izpostavljanju visokim temperaturam in zavestno krajše vztrajanje v vročini ter zmernost pri ohlajanju z vodo. Tudi med umirjanjem se ljudje z ledvičnimi težavami lahko zavarujejo s kopalnim plaščem ter daljšim končnim mirovanjem. Kot smo že omenili, priporočamo, da s svojimi zdravstvenimi težavami seznanite bližnjega s katerim skupaj obiskujeta savno, da bi bili ob morebitnih nenavadnih reakcijah bolj pozorni. Sicer pa kaže ob različnih dvomih v zvezi s šibkim zdravstvenim stanjem pred obiskom savne poiskati nasvet zdravnika.

Zanimiv se spisek bolezni, na katere naj bi savna, po nekaterih virih, imela pozitiven učinek: astma, alergična obolenja in ekcemi, bronhitis, celulitis, živčne težave srca, previsok ali prenizek krvni tlak, nahod, vnetje grla, vnetje nosnih in čelnih votlin, slaba prekrvavitev – občutek mraza, krčne žile, sklepni revmatizem, išias, vnetje živcev, nenaravna debelost in suhost, želodčni čiri, bolezni krvnega obtoka, tegobe mene, pomanjkanje teka, lažja sladkorna bolezen, glavobol.

Kadilci v savni

Kajenje je zasvojenost, ki je kljub številnim posledicam še dolgo ne bomo odrinili v kot. Živimo v takem kulturnem in socialnem okolju, kjer » dokazana« dejstva še nimajo prave veljave. Nič ne pomaga tudi vedenje o škodljivosti kajenja; o prepovedi kajenja na javnih mestih v razvitem svetu; saj ljudje običajno reagiramo razumsko šele pod prisilo in v skrajnosti – ko grozi bolezen. Zato smo nekaj besed namenili tudi povezavi kajenja s savno. Priznati je treba, da je tudi pri nas vse bolj prisotna zavest o škodljivosti kajenja in zato na javnih mestih najdemo samo kadilske skrajneže. Vse maj je kršiteljev – kadilcev tudi na mestih, kjer je kajenje prepovedano in kjer zdrava pamet narekuje kadilsko abstinenco. Vseeno pa se najdejo kadilci, ki se pridobljenemu kadilskemu nagonu ne morejo ali nočejo odreči. Kaže, da večina slovenskih savnistov  - kadilcev, pušča svojo razvado pred vrati savne. Redki so primeri, da nekdo prižge cigareto v prostorih za ohlajanje, zanimivo pa je, da jih je vendarle nekaj, ki si jo privoščijo med ohlajanjem na prostem. Zanimiva so njihova razmišljanja. Pravijo, da jim kajenje med savnanjem ne prija, vendar se mu ne morejo odreči; drugi menijo, da so s savnanjem naredili dovolj koristnega, in si zato lahko privoščijo »užitek«. Najdejo pa se tudi tako, ki kadijo, ne da bi sploh pomislili, da je savna najmanj primerno mesto za njihovo razvado. Namen tega razmišljanja ni moraliziranje, zato samo namig da je kajenje med savnanjem in tudi takoj po njem poudarjena samorazdiralna akcija – podobno, kot če si po izdatni rekreaciji, še prepoteni prižgemo cigareti. V razgretem organizmu, med lepo prehodnimi dihalnimi potmi, ki omogočajo sproščen in globok vdih, najdejo škodljive snovi idealno podlago za negativno » simbiozo«.

Savna in šport

Savnanje najbolj prija pozimi in nasploh v bolj mrzlih mesecih. Zato je priljubljeno kot dodatek k smučanju, kjer smo ves dan čezmerno obremenjevali noge. Pristaši zdravega življenja svetujejo, da po večerni smučarski utrujenosti ne pomislimo najprej na sprostitev s pijačo, ampak da raje odidemo v savno. Tudi če smo na smučarskih počitnicah vsak dan v savni, ne bo nič narobe. Pa to ne velja samo za smučanje, ampak tudi za številne druge aktivnosti. Savna pride prav po napornem športnem treningu, saj vemo, da se strupeni fiziološki produkti intenzivnega mišičnega dela učinkoviteje odplavljajo pri razgretem telesu in ob intenzivnejšem kroženju krvi in limfe. Vendar tudi v tej smeri ne smemo pričakovati čudežev. V resnem atletskem treningu je proces hitre regeneracije zakislenega mišičnega tkiva že dolgo na pomembnem mestu fizioloških raziskav. Trenerji vrhunskih športnikov dajejo prednost posebnim kemičnim substancam, ki svoje delo opravljajo hitreje in bolj popolno, pa čeprav v škodo organizma. Savna v tem pogledu zanesljivo ostaja le pomembno sredstvo sprostitve.

Tudi otroci v savni

Če smo se namenili v savno z otroki, ni nikakršnih fizioloških ovir, da svojega namena ne bi uresničili. Naraščajniki se s svojim mladim žiljem brez težav prilagajajo vročini, vendar pa je prav, da jim prizanesemo z ekstremnimi temperaturami tako v savni kot pri ohlajanju. Bolj pozorni morami biti, kar se tiče družbe. Če jih navajamo na savno že od malega (recimo od četrtega leta naprej) ko se brez sramu slečejo, ne bodo imeli pomislekov zaradi golote tudi kasneje. Predvsem pa pri najmlajših ne smemo vzbujati nelagodja s svojim vedenjem ali nevmesnimi pripombami. Dobro je vedeti, s kakšno družbo bomo preživeli popoldan ali večer v savni. Na starejše pa tudi ljudi srednjih let lahko delujejo moteče, zato je pametneje, če obiskujemo take savne, kjer se zbirajo družine in kjer drug drugega ne motimo.

Kozmetika in savna

Pred obiskom savne moramo kožo na obrazu površinsko očistiti. V ta namen uporabimo različna čistilna sredstva, ki jih izberemo glede na vrsto kože. Na voljo imamo čistilna mleka, kreme, želeje, čistilne losjone in druga sredstva. Pri mastni koži lahko pred odhodom v savno ena do dvakrat mesečno naredimo piling. Na čisto kožo nanesemo dnevno kremo, ki pa jo po pričetku znojenja zbrišemo s čisto rjuho, ki jo uporabljamo v savni.

Na koži obraza naj ne bo ničesar, kar bi oviralo izločanje žlez lojnic in znojnic. Pod vplivom toplote se pospeši cirkulacija krvnega in limfnega obtoka, kožne pore se razširijo – lahko tudi do petkrat. Izloček žlez lojnic v žleznem izvodilu se pri višji temperaturi kožne povrhnjice omehča in delno odstrani, kar je opazno predvsem pri mastni koži z ogrci. Po večkratnem obisku savne brez daljših premorov, postane koža lepša. Zato savno priporočajo predvsem osebam z mastno ali normalno kožo.

Drugače je suho in občutljivo kožo, pri katerih kaže biti previden. Tanjka koža, skozi katero posevajo kapilare, ne prenese visokih temperatur. Rdečico kože bi z visokimi temperaturami samo še poudarili in zato se je v klasični strani bolje držati nižjih temperatur ali pa se raje odločimo za bio savno – potenje v polivinilski vreči s pomočjo grelnih blazin.

Po končanem savnanju potrebuje koža obraza in telesa dodatno skrb. Telo oskrbimo z vlažno emulzijo ali mlekom za nego po kopanju, koži obraza pa posvetimo nekaj več pozornosti. V savno se običajno odpravimo enkrat tedensko in zato si tedaj vzemimo čas tudi za nego obraza.

Pri mastni in nečisti koži bo idealno, če bo savnanju sledilo globinsko iztisanje zadebeljenih lojnic, seveda pa se postopek odločimo samo na vsake tri do štiri tedne. To delo naj opravi strokovnjak v kozmetičnem salonu. Ob doslednem upoštevanju ustrezne higiene, nege in prehrane se lahko izgled mlade ali aknaste kože vidno izboljša. Kadar se po savnanju odločimo za strokovno globinsko čiščenje obraza, potem kožo oskrbimo tako: po prhanju se osvežimo in ohladimo. Kožo osvežimo z aseptičnim tonikom, ki skrči pore, nato pa se zaščitimo z dnevno kremo. Lahko pa uporabimo masko, ki skrči pore in kožo obraza pomiri. Po odstranitvi maske kožo prav tako zaščitimo z dnevno kremo.

Nega suhe in normalne kože po savni

Po uporabi savne je koža dobro prekrvavljena. Sprejemljiva je za utiranje hranilnih, vlažilnih, regeneracijskih in drugih substanc, zato je predvsem pri zreli ali starejši koži priporočljivo nanesti obloge z negovalnim učinkom. Obisk pri kozmetičarki bo učinkovit in uspeh vidnejši. Tudi masaža obraza je sproščujoča in blagodejna. Savno obiskujemo predvsem v hladnejših mesecih, zato je treba opozoriti na hladne vremenske učinke. Obraz je neposredno izpostavljen vetru, mrazu, megli ali snegu. Po savnanju je koža obraza bolj občutljiva, zato jo moramo pred odhodom na prosto zaščititi.

Z upoštevanjem splošnih navodil bo savnanje uspešnejše tudi s kozmetičnega stališča z očiščeno, svežo in zdravo kožo pa bomo z večjim veseljem hodili v savno.